Meritve delovnega okolja - toplotno udobje v poletnih mesecih

24.07.2018

Meritve delovnega okolja v poletnih mesecih prepogosto kažejo na visoke toplotne obremenitve delavcev. Mikroklimatske razmere v delovnih oz. proizvodnih prostorih, morajo ustrezati fiziološkim zmožnostim delavcev. Človeško telo zaznava okolje preko različnih dražljajev, na katere se ves čas prilagaja. Ko so fiziološke zmožnosti prilagajanja presežene pa lahko pride do poškodb in okvar.

Občutljivost posameznika na toplotne obremenitve je odvisna od njegovih osebnih lastnosti:

• starost,
• teža,
• fizična pripravljenost,
• uživanje alkohola ali drog
• ter zdravstveno stanje (npr. nosečnost, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, slabokrvnost, zdravstvene okvare delavca, ipd.).

Človeško telo fiziološko in brez napora, vzdržuje stalno telesno temperaturo pri ozko določenem temperaturnem območju med 36 in 38 °C. Manjša odstopanja regulira z naporom, večjih pa ne more vzdrževati, zato ločimo toplotne razmere na udobne, neudobne in škodljive.

Zavedati pa se moramo, da na toplotno obremenjenost delavcev ne vpliva zgolj temperatura okolice, pač pa tudi hitrost gibanja zraka (npr. prepih), relativna vlažnost v prostoru, izolativnost delovnih oblačil ter dejavnost delavca, iz katere izhajajo tudi fizični in psihični napori.

Tako toplotna obremenitev delavcev vpliva na:

• delovno sposobnost,
• frekvenco nezgod pri delu,
• zdravje delavcev.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 5. členu zahteva, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev Za zagotovitev tega pa mora izvajati potrebne ukrepe: preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje nevarnosti pri delu ter obveščanje in usposabljanje delavcev. Podrobnejše zahteve pa opiše Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih pa predpisuje mejne vrednosti relativne vlažnosti pri določeni temperaturi in pa najvišjo temperaturo v delovnih prostorih, ki je 28°C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer je temperatura 28°C lahko presežena, s tem da temperatura pomožnih prostorov ne sme biti višja od 20°C. Za hladilnice pa se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu.

Na zdravstvene težave, ki nastanejo zaradi vročine vplivajo:

1. visoka temperatura in vlažnost zraka,
2. nezadosten vnos tekočine,
3. direktna izpostavljenost soncu ali ekstremni vročini,
4. nezadostno gibanje zraka (brezvetrje),
5. težko fizično delo,
6. zajetna zaščitna oblačila in/ali delovna oprema,
7. neaklimatiziranost na vroče okolje,
8. osebne lastnosti posameznika.

Ko presežemo fiziološke zmožnosti posameznika, se zaradi hude obremenitve telesa, lahko začnejo pojavljati zdravstvene težave:
1. TOPLOTNI UDAR oz. VROČINSKA KAP
nastane, ko sistem za uravnavanje telesne temperature ne izvaja več svoje funkcije, znojenje ni več zadostno , telesna temperatura pa preseže 40°C. V tem trenutku je delavec neposredno izpostavljen toplotnemu udaru, ki lahko vodi v smrt.
Znaki: suha in vroča koža, hitro naraščanje telesne temperature, zmedenost in izguba zavesti.
Ukrep: delavca odstraniti iz vročega prostora, odstraniti zgornja oblačila, hladiti telo s hladno vodo, nikakor ne z ledeno! Poklicati nujno medicinsko pomoč.
2. VROČINSKA UTRUJENOST
prav tako resno zdravstveno stanje, vendar manj nevarna kot vročinska kap, nastane ob močnem znojenju in zaradi premajhnega vnosa tekočin v telo. V primeru nepravilnega ukrepanje, se lahko razvije v toplotni udar.
Znaki: močno znojenje, koža je lepljiva, močna oslabelost, vrtoglavica, mišični krči, plitko dihanje, hiter srčni utrip. Telesna temperatura je lahko normalna ali malce povišana.
Ukrep: delavca umakniti v hladen prostor, piti mora hladno vodo, hladiti oz. tuširati s hladno vodo. V primeru, če se stanje ne izboljša, poklicati nujno medicinsko pomoč.
3. VROČINSKI KRČI
so zdravstveno stanje, ki se pojavi ob fizičnih obremenitvah in močnem znojenju, ko se v telesu poruši ravnovesje elektrolitov.
Znaki: pojavijo se boleči mišični krči v nogah, rokah in želodcu, ki nastanejo med ali po končanem delu.
Ukrep: delavec mora takoj prekiniti z delom, se usesti v hladnem prostoru in piti sadne sokove oz. izotonične tekočine. Če v eni uri krči ne popustijo, je potrebno obiskati zdravnika.

Video organizacije Workplace Safety and Health council na temo toplotnega udara, ki je osvojil nagrado leta 2014.

Možni preventivni ukrepi v poletnih mesecih:

• Prerazporeditev delovnega časa – jutranje oz. večerne ure,
• Postopna aklimatizacija delavcev na delo v vročini.
• Zmanjšanje fizičnih obremenitev in intenzitete dela.
• Pogostejši in daljši odmori v hladnih prostorih.
• Delo v parih, ki omogoča takojšnjo nudenje medsebojne pomoči.
• Osebna varovalna oprema naj bo primerna letnemu času in toplotnemu udobju.
• Nastavitev klimatske naprave za 7°C nižje od zunanje temperature.
• Pogostejše zračenje prostorov.
• Zaposlenim ponuditi osvežilne napitke – vodo oz. nesladkano pijačo,
• Zaposleni naj zadostno pijejo vodo in se izogibajo slani prehrani ter začimbam.

Za zagotavljanje primernega toplotnega udobja na delovnem mestu, mora vsak delodajalec izvesti meritve delovnega okolja, s katerimi ugotovi ali toplotne razmere v delovnih prostorih ustrezajo fiziološkim potrebam delavcev. S pomočjo PMV diagrama, se ugotavlja odstotek delavcev, ki jim toplotne razmere ne ustrezajo. V primeru ugotovljenih pomanjkljivosti, strokovna služba VPD-PV d.o.o. predlaga ukrepe, s katerimi se bo ustreznost zagotovila.

KONTAKT

Bi radi preverili kakšno je stanje toplotnega udobja vaših zaposlenih?
Predlagamo vam ukrepe, ki bodo izboljšali počutje vaših zaposlenih!
Pokličite nas na telefon 04/233-10-40 oz. 040/520-594 ali pa nas kontaktirajte preko spletnega obrazca!